Nekoliko preveč sem bila zatopljena v svojo lastno jezo, da
bi lahko z natančnostjo napisala koliko časa je bil odsoten. Ocena tako na
grobo bi bila, da premalo. Uganka pa ostaja tudi to, zakaj sem bila tako
jezna. Ko se je vrnil je jeza iz neznanega razloga
popustila, kar je bilo proti vsem zakonom zdrave pameti. Midva sva že po defoltu jezna drug na drugega in si lahko greva na živce tudi brez kakšnega prav posebnega razloga. Jezo je zamenjala popolna zmedenost, kar je sicer nekoliko manj skregano s celotno situacijo.
Tam na drugi strani so v njegovo zateženo škratovsko
dušo naložili stav rešitelja. Držo, ki naj bi me rešila. Mene, haloooooooo!?!?!
Kdo je spekel to celo family size šiško delux, kot bi rekel moj »rešitelj«?
Jaz vsekakor ne! Rešitelj si ali pa nisi, to preprosto imaš ali pa nimaš in on
tega nima, pa ne glede na to kaj so mu njegove starešine uspele prodati in
obljubiti. Vsekakor ni bil pripravljen z mano deliti podrobnosti, ki so se
zgodile na st. Patricks day, obstaja
tudi velika verjetnost, da se zaradi popivanja ničesar ne spomni, to je bil
namreč dan, ko je bil klican na zagovor.
Z mano ni bil pripravljen delit niti tega, kakšen je plan, da se končno znebiva drug
drugega ali zakaj sva sploh obtičala skupaj, če sploh nisem želela njegovih
cekinov ali česarkoli drugega. Vem, da bo slej ko prej zblebetal vse, ker ne bo zmogel vloge »gud gaja«. To preprosto ni v njegovi naravi!
Vsekakor pa je v moji naravi, da si brez težav vzamem čas za najedanje, da
dobim to kar hočem. Zato se ve kdo bo na koncu zmagovalec te bitke …
Ni komentarjev:
Objavite komentar