Po
tistem nesrečnem dogodku, ki ga ne želim poimenovati, so se stvari
nekoliko normalizirale. Izogibam se biti doma, ker ne vem ali on ve, da sem to,
kar sem naredila, naredila čisto po nesreči. In ne vem točno zaradi česa mi je bolj
nerodno pogledati mu v oči. Ali zato, ker mu pustim verjeti, da sem ga rešila
speče usode ali zato, ker on ve kaj se je v resnici zgodilo in mi pusti
verjeti, da on ne ve kaj se je v resnici zgodilo? Ne vem, tako na prvi blink
sem si predstavljala, da je pravljični svet bolj pravljičen. Tudi ko sem
bila doma se nisva prav veliko videla, sezona nogometa vsekakor dela v mojo
korist.
Sem
si pa v tem tednu tudi jaz nekajkrat zaželela, da bi obstajala ta dobra vila, v
katero tako vneto verjame jezni zeleni možic. V bistvu vsakič, ko sem
šla skozi Tivoli. Nervozni ljubljanski vran se je odločil, da bom njegov
drugi najboljši prijatelj. In to sigurno ne more biti pretirano dobra
novica.
Kljub
temu, da se izogibam tudi sobotnemu pospravljanju, mu tokrat nisem ušla.
V kuhinji so škatle iz Dobre vile čakale, da jih nekdo odnese v kontejner, tudi
usodna jakna je še vedno čakala v kuhinji, da se ji nekaj zgodi. Tla so
klicala, da se jih posesa ter pomije in med tem sobotnim opravilom se je izpod
mize prikotalil zvitek naslovljen na
moje veličanstvo. Ko sem ga zagledala me je oblila kurja polt in imelo
me je, da ga pospravim v eno od kartonastih škatel od pice in ga pošljem v
reciklažo. Kar ne veš ne boli in te tudi ne ubije. Firbec, pardon
radovednost pa je težka ovira. NA koncu sem ga odprla in začela brati.
Vaše
Spoštovano Mavrično Antropološko Veličanstvo!
Z
vsem spoštovanjem do Vas, Vaše plemenitosti, ki jo nosite v sebi in Vašega
Nepravljičnega sveta iz katerega prihajate Vam
sporočamo, da ste prestopili vse varnostne meje, ki bi še dopuščale, da
vaše obiske v našem svetu zanemarimo. Zato xxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxx xxx
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx!! Yyyyy yyyyyyyyy yyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyy
yyyyyyy yyyyyyyyyyyyyy yyyyyyyyyyyyyyyyyyyy yyyy yyyyyyyy yyyyyyy yyyyyyyyyy
yyyyyyyyyyyyyyyyyy yyyyyyyyy yyyyyyyy yyyy yyyyyyy yyyyyyy. XXXXXX yyyyyyyyyy
yyyyyyyyy yyyyyyyyyyy! Wwwwww wwwwwwwww wwwwwwwwwwww wwwww wwww wwwwwwwww
wwwwww wwwwwwww wwwwwwwwww wwwwwwwwwwwwwwwwww
wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwww. Wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwww?
wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwww………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………!
Ker je bil
ravno polčas je Zelenec prišel v kuhinjo po novo pivo in nov čips ter našel
mene vso bledo in zaprepaščeno. S tal je pobral pismo in ga prebral še sam.
Hmm, ja, ja ja, no … So bili komentarji, ki jih je premogel. Ko sta se najina
pogleda srečala, sem si še zadnjič sploh zaželela Dobrih Vil. In v trenutku, ko je ta želja vstopila v misli
in izstopila iz njih, se je na vratih oglasil zvonec.
Ni komentarjev:
Objavite komentar